Spoštovani, enkrat (Petek, 13. januar 2006) sem vam že postavila vprašanje (Kaj storiti, če pogodbe že več kot leto dni ni, skoraj vse ostalo pa ''klapa''?) - za odgovor se vam lepo zahvaljujem; zdaj, sredi junija, smo tik pred tem, da podpišemo pogodbe za nedoločen čas, prirejene v skladu z našimi zahtevami, kar je glede na prejšnje stanje ''lep dosežek''. Tako da me pogodba ne skrbi več toliko. Je pa še ena zadeva, ki mi že od začetka zaposlitve načenja živce, krati spanec in krade prosti čas - nadure. V tem podjetju je nadurno delo namreč stalnica, ne izjemna situacija. Na to, da je temu tako, vsaj po mojem mnenju, vpliva več dejavnikov, ki so vsi zelo povezani z več kot očitno slabo organiziranim delom (s strani vodstva) in hkrati z izjemno požrtvovalnimi delavci. Namreč - naročila prihajajo, kot pač prihajajo, in nad tem nima nihče celotnega pregleda (tudi vodstvo ne), zato se zaposleni samoiniciativno javljamo, kdo in kdaj jih bo izpolnil. Pridni kot smo, to pomeni, da nikoli ne veš, kdaj boš šel domov - pač takrat, ko naročila za ta dan ne prihajajo več oziroma si obdelal vsa, ki so danes prišla; včasih je to po osmih, drugič po petnajstih urah, pretekli teden pa sem (zaradi še bolj izjemne situacije), delala (samoiniciativno, za kar mi je danes presneto žal) ponoči skupaj po 15-20 ur, tako da imam poleg 32 rednih ur še 38 nadur, in to v 4 dneh. Seveda za nobeno od takih nadurnih ostajanj ni izdan pismeni nalog; zaposleni vse to počnemo samoiniciativno, nekateri si delo nesejo tudi domov in delajo še zvečer, čez vikend ipd. Podjetje sem že večkrat obvestila, da ne želim izplačila nadur, ampak koriščenje; tu pa se pojavi problem - od prošnje za koriščenje ur pretekli teden je že skoraj teden dni in še nisem prejela odgovora, pa tudi prej je bilo vedno rečeno, da je koriščenje ''po dogovoru'' - kar pa včasih pomeni, da čakaš na ta ''dogovor'' oziroma čas, ko bo manj naročil, tudi po več tednov ali celo mesecev. Jaz pa sem od takšnega nerednega dela popolnoma izčrpana in bi rada ure koristila še v istem mesecu, ko jih naredim, oziroma še raje jih sploh ne bi imela, glede na to, da je brez pisnega naloga tako delo itak protizakonito. Zaradi izčrpanosti ne morem več čakati na to, da se ''dogovorimo'' o koriščenju nadur ... premišljujem, da bi kar ostala doma in najavila, da koristim ure, glede na to, da dogovori potekajo tako počasi, jaz pa rabim počitek ... Ampak to verjetno ne bi bilo najbolj pametno? Mislim, vseeno bi bilo dobro dobiti pisno potrditev delodajalca, da lahko koristim ure, ali kako? Čeprav, po drugi strani, če tega kmalu ne bo, bom itak padla v posteljo in bom na bolniški ... Prav konkretno moje vprašanje ni, vem, ampak tudi situacija s temi nadurami je takšna - zmedena; zelo pa bom vesela, če imate kakšno idejo, kako se lahko znebimo tega večnega ostajanja v nedogled in negotovosti, koliko časa pravzaprav traja naša služba. Moti me to, da mene po desetih in več urah dela nihče ne vpraša, ali sem se morda doma kaj dogovorila o tem, ali lahko žrtvujem naš prosti čas za službo, ko pa nastopi moja potreba po koriščenju nadur, se ''dogovori'' vlečejo v neskončnost, ker je vedno na meniju kaj blazno pomembnega. Pa vseeno še konkretno vprašanje: ali lahko po osmih urah dela zapustim delovno mesto, tudi če je v čakalni vrsti še gora naročil z rokom ''včeraj''? Razmišljam, da bi začela delati točno tako ... samo če se ne bo kaj spremenilo pri organizaciji, bomo te naloge padle v breme sodelavcem in ne bo nič rešenega ... No ja, malo sem se izkašljala, vam pa iskrena hvala za morebitni nasvet v zvezi s temi presnetimi nadurami. lp Hana