Spoštovani.Za natančnejšo presojo opisanega primera bi morali poznati še več podatkov. Osredotočil se bom samo na primer minimalne plače. Pogodba o zaposlitvi lahko določa osnovno bruto plačo v višini 115.000,00 SIT. Smatra se, da je to plača za povprečno 174 ur. Delavcu že po zakonu in splošni kolektivni pogodbi na osnovno plačo pripadajo dodatki, recimo za nadurno delo, nočno delo, izmensko delo, minulo delo in podobno in od lanskega leta dalje pomemben dodatek po zakonu, ki zagotavlja usklajevanje plač z inflacijo. V primeru, da bi delavčeva obračunana plača za polni mesec ne dosegla minimalne plače, je delodajalec po zakonu o minimalni plači delavcu dolžan izplačati še razliko do minimalne plače. Pri tem želim poudariti, da je popolnoima nedopustno s plačo mešati strošek prevoza na delo, malice ali regres za dopust. To so popolnoma druge kategorije, malica in prevoz je le nadomestilo materialnega stroška delavca, regres za dopust pa dodatek, da se delavcu omogočijo primerni materialni pogoji za dopust in obnovo njegovih psihofizičnih sposobnosti za delo. Če delavec ne izpolni pogojev za ves letni regres, mu pripada sorazmerni del za vsak mesec dela. Vsa ta izplačila morajo biti nazorno in delavcu na razumljiv način prikazana na mesečni plačilni listi.Popolnoma prepričan sem, da izplačilo, ki zajema tudi prevoz na delo in znaša 87.000,00 sit ni zakonito glede na višino minimalne plače. Predvisevam seveda, da niso bili obračunani kakšni zakoniti odbitki na plačo.Še o agencijah ali posrednikih zaposlitev. Razviti svet jih pozna že dolgo. Pri nas jih je zakon dopustil v začetku leta 1999, nov ZDR pa je razmerja določneje uredil. Agencije naj bi skrajševale zaposlitvene poti, opravile naj bi pomembno delo pri hitrem urejanju delovnih razmerij takrat, ko gre za nestalne zaposlitve, občasne potrebe, ki so posledica razmer, ki jih je težje predvidevati ali planirati. Agencije so tudi zelo pomemben kanal, ki ga delodajalci uporabijo za rekrutacijo novih sodelavcev. Pri tem pa je pomembno, da mora biti delavec, ki dela preko agencije v približno enakem položaju kot ostali zaposleni v podjetju. Agencije ne pridobivajo dohodka od plač delavcev. One svojo stroritev posredovanja podjetju zaračunajo posebej. In na koncu, moje stališče je, da se naj delavec takrat, ko dvomi v korektnost plačila za svoje delo, obrne na delovno inšpekcijo. Tam znajo pogledati pogodbo o zaposlitvi, plačilno listo in presoditi spoštovanje zakonov.Se opravičujem za daljše pisanje. Sam delam v agenciji, imamo zaposlenih precej delavcev in veliko mi je do tega, da nimajo nikoli niti najmanjšega občutka, da so pri plačilu kakorkoli prikrajšani, še posebej pa, da plačilo njihovega dela ne bi bilo v okviru predpisov. Njihov položaj že itak ni posebej ugoden, ker so zaposleni za določen čas, perspektiva zaposlitve ni posebej jasna, predvsem pa ne zanesljiva, večkrat menjajo delovno sredino, kar pomeni pogosto prilaganje novostim in še bi lahko našteval neugodnosti. Lepo vas pozdravljam.Alojz ŠketAtama, agencija za zaposlovanje