Spoštovani.Primer, ki ga opisujete ni ne v zakonu, ne v kolektivni pogodbi natančneje urejen. Pričakovati je, da bodo odgovorni kaj več storili ob dopolnitvi sedanjih kolektivnih pogodb. Pregledal sem več mnenj in razlag kompetetnih ljudi in lahko rečem, da si niso enotni v vseh elementih. Menim, da je za presojo opisanega primera pomembno, kako se ugotavlja efektivni čas dela delavca. Ni dvoma, da šteje v efektivni čas ves čas, ko delavec izvaja delo na terenu. V ta čas se šteje tudi pol ure dnevno za malico, Če predstavlja seštevek več kot 8 ur, se razlika šteje kot nadure. Kaj pa potovanje? Ni dvoma, da delavcu pripada dnevnica za ves čas od odhoda iz podjetja ali doma in do povratka. Ni dvoma, da voznik prevoznega sredstva, ki prevaža delavce v tem času tudi opravlja delo in mu gre to v efektivni delovni čas. Verjetno bi bilo dopustno tolmačenje, da se ne šteje v efektivni delovni čas obdobje ko je delavec na poti na terensko delo V tem času dejansko ne opravlja nobenega dela), vendar največ toliko časa kot ga dopušča kolektivna pogodba za čas prihoda na delo in z dela. V primeru, da bi delavec na terenu dejansko delal manj kot 8 ur, pa mu po moje ni mogoče za ta dan obračunati manj kot 8 ur efektivnega delovnega časa (razen če bi se prej kot v 8 urah vrnil v podjetje). Podobno naj bi veljalo za sejem. Ves čas, ko je delavec na sejmu bi se mu štel v delovni čas, čas poti na in iz sejma pa še dodatno v čas obračuna dnevnice. Poudarjam pa še enkrat, da dopuščam še kakšno varianto razlage.Lepo vas pozdravljam, Alojz Šket