Spoštovani.V vašem primeru je treba pojasniti pojma dežurstvo in pripravljenost. V času dežurstva delavec opravlja delo in to v posebnem praviloma manj ugodnem delovnem času. Zato mu pripada dodatek k osnovni plači, ki znaša najmanj 20 % od osnove.V času pripravljenosti delavec ne dela, ampak je v stanju, ko lahko na poziv delodajalca v sorazmerno normalnem odzivnem času nastopi delo. V času pripravljenosti je delavec doma ali na kraju, ki mu omogoča približno enako hiter prihod na delo kot od doma, in je delodajalcu dosegljiv brez večjih težav lahko po telefonu ali na drugačen običajen oziroma dogovorjen način. Zato, ker delavec svojega prostega časa ne more koristiti popolnima svobodno, je upravičen za ta čas do nadomestila zaradi prisilnosti, ki je posledica pripravljenosti. Delavec torej ne opravlja dela, pripravljenost se ne všteva v delovne ure. Nadomestilo za čas pripravljenosti znaša najmanj 10 % od osnove.Zakon pravil urejanja problema pripravljenosti ni podrobneje uredil. Menim, da bi morala delavec in delodajalec pravila pripravljenosti določiti v pogodbi o zaposlitvi. Če to ni mogoče, bi moral delodajalec pripravljenost delavcu odrediti pisno, na enak način kot nadurno delo.Lepo vas pozdravljam, Alojz Šket