Spoštovani.Vaše vprašanje odpira zelo kompleksno področje, ki ga naenkrat in v celoti v tej rubriki ni mogoče obravnavati. Omejil se bom na osnovno v upanju, da bo tudi to za vas dovolj izčrpno.Delovni čas je eden od elementov organiziranja dela in torej v domeni delodajalca. Enako je pomemben za delavca, ker mu določa njegov prosti čas in s tem vse tisto kar omogoča njegove odnose družini in druge osebne zadeve. Kakšni so pogoji za konkretno delo mora delavec vedeti na začetku dela. Zato zakon o delovnih razmerjih določa, obvezno opredelitev razporeditve delovnega časa in pogojev za začasno prerazporeditev že kar v pogodbi o zaposlitvi, vse v skladu z določili zakona in kolektivne pogodbe. S podpisom pogodbe delavec ponujene pogoje sprejme. Nadalje zavezuje delodajalca, da o letnem razporedu delovnega časa obvesti delavce. V primeru medletnega prerazporejanja mora predhodno o tem delavce pisno obvestiti. Torej v pogodbi o zaposlitvi in letnem koledarju naj bi bil zapisan tedenski delovni čas (npr 40 ur), običajna dnevna razporeditev (dopoldan, popoldan, izmensko delo, sobote, nedelje, prazniki), sezonska prerazporeditev (npr 10 ur dnevno poleti in 6 ur pozimi) in način uveljavljanja odstopanja od osnovnih pravil. Razporeditev mora biti taka, da zagotavlja delavcu zakonski minimum pogojev za dnevni in tedenski počitek.V vašem primeru je treba presojati konkretne pogoje organizacije delovnega procesa in ureditev delovnega časa v pogodbi o zaposlitvi in drugih aktih. Ne izključujem možnosti, da narava dela ne sili delodajalca k taki razporeditvi delovnega časa, kot to omenjate vi. Primer pa se mi zdi vsekakor nenavaden. Lepo vas pozdravljam, Alojz Šket