Delavca že ob nastopu pisno opozorite na delovne obveznosti in mu razložite pravilen postopek dela. Lahko ga opozorite tudi na možne sankcije v primeru neželenega ravnanja (tj. disciplinske in odškodninske sankcije in/ali odpoved pogodbe). Kot delodajalec ste na ta način zavarovani, da ste delavcu res predali vse potrebne informacije.
V kolikor se pojavi delavčeva kršitev pogodbenih obveznosti, mora delodajalec najprej presoditi ali gre za krivdni razlog ali razlog nesposobnosti. 
V primeru krivdnega razloga, morate delavca v 60 dneh od ugotovitve, in najkasneje v 6 mesecih od dejanske kršitve, pisno opozoriti na izpolnjevanje obveznosti in ga opozorit na možnost odpovedi v primeru ponovitve kršitve v roku enega leta. Prav tako imate možnost disciplinskih sankcij (172. člen ZDR-1), v kolikor to dopušča kolektivna pogodba in pa možnost odškodnine, v kolikor vam je bila povzročena škoda (177. in 178. člen ZDR-1).
Potrebno je preveriti še, ali gre za tako hude kršitve, da obstaja možnost izredne odpovedi (110. člen ZDR-1).
Če delavec dela ne opravlja pravočasno, strokovno in kvalitetno oziroma ne izpolnjuje pogojev za opravljanje dela, je to, v skladu s 89. členom ZDR-1, ti. razlog nesposobnosti.
V kolikor, po delodajalčevi presoji, delovnega razmerja ni moč nadaljevati, mora delodajalec delavca, v vseh treh primerih, pisno opozoriti na kršitve in mu omogočiti zagovor v razumnem roku, ki ne sme biti krajši od treh delovnih dni. Pridobitev dokaznega gradiva o kršitvah je naloga delodajalca, zagovor je namenjen morebitni delavčevi ovržbi dokazov.
Če so očitane kršitve odraz dejanskega stanja, je potrebno delavcu odpovedati delovno razmerje in, pri redni odpovedi, upoštevati pravico do odpovednega roka (94. člen ZDR-1) in odpravnine (108. člen ZDR-1) oziroma pogodbo odpovedati izredno, v skladu s 109. členom ZDR-1.
Več o tem lahko izveste na Kadrovski šoli, lahko pa celoten postopek za vas uredimo mi.
Uršula Pust, univ.dipl.soc.
Produktni vodja
